Zgodovina

Pisalo se je leto 1925, ko je v takratni Castelnuuovo d'Istria je prišla ročna brizgalna. Že naslednjega leta so nakupili vse potrebno za opremljanje gasilske desetine, kar je bila osnova za operativno delo. Opremo in razne stvari so shranjevali v lopah na različnih lokacijah po Podgradu. Pomembna prelomnica je leto 1931, ko je v Podgrad pripeljala motorna brizgalna na avtomobilu FIAT 621 L. Tudi to so z začetka shranjevali v lopi, kasneje pa se je s podaljšanjem komunalnih prostorov leta 1937 shranjevala v starem Dopolovoru. Tega leta pa so bili vsi aktivni gasilci premeščeni v večja mesta, v našem primeru v Reko, kjer so službovali do konca II. svet. vojne.

Ponovna oživitev društva je bila leta 1951, ko so se zbrali takratni nekdanji gasilci in v svoje vrste pritegnili nekaj mladih. Obnovili so stare prostore in dobili tovorno vozilo FIAT 621. Članstvo se je večalo in v tem obdobju so imeli tudi žensko ekipo. Leta 1954 so prešli pod OGZ Hrpelje-Kozina. Čez nekaj let so nakupili tovornjak FORD »osmak«, ter ga dali v Novo Gorico na predelavo za prevoz ljudi in opreme. Leta 1962 so prešli po novih merilih nazaj v mlado GZ Ilirska Bistrica. Zatonu gasilstva pa je v naslednjih letih botrovalo izseljevanje ljudi. Leta 1967 se tako konča veriga delovanja društva.

Na pobudo GZ Ilirska Bistrica in tovarne PLAMA se obudi gasilsko društvo v Podgradu konec leta 1976. Po začetnem prenavljanju se naposled odločijo za porušitev in izgradnjo novega gasilskega doma na istem mestu. Novogradnja se prične 1979 in vsa finančna sredstva do leta 1983 gredo v izgradnjo doma. 22.julija 1983 je bila slavnostna otvoritev gasilskega doma v Podgradu in prevzeli smo gasilski kombi IMV 1600. V kasnejših letih se je število gasilcev večalo. V društvo so se pričeli vključevati tudi mladi gasilci iz OŠ preko gasilskega krožka. S tem dejanjem smo prešli na višji nivo, kajti ni nam bilo več potrebno »novačiti« starejših gasilcev, saj smo začeli s podmladkom.

Konec 80-ih let smo imeli zelo močno ekipo mladincev in pionirjev ter članov, ki so nastopali tudi na državnih tekmovanjih.

Začetek 90-ih let ni bil navdušujoč. Z iztrošenim voznim parkom in mnogo volje se je društvo še držalo. Dobili smo terensko vozilo UAZ in visokotlačno brizgalno na priklopniku. Prizadel nas je katastrofalen požar leta 1993, ko je pogorel celoten Stari grad in gorel 3 dni. Požari so se vrstili drug za drugim. Konec 90-ih let smo pričeli z novim zagonom. Obnovili in dokončali smo gasilski dom in uredili okolico. Konec tisočletja smo nakupili vozilo TAM 150, ter ga dali v nadgradnjo na Malo Bukovico.

Leta 2002 smo v društvu dobili 2 pridobitvi, društveni prapor in nadgrajeno vozilo TAM 150. Z letom 2005 pa smo vozni park povečali z GVM-1, ki smo ga ponosno zapeljali v garažo konec septembra.

Poleti 2006 smo v nesreči v požaru na Golcu izgubili TAM 150, vendar na srečo noben član društva ni bil huje poškodovan. Država nam je kot zamenjavo dodelila vozilo Magirus-Deutz 192D11, ki pa zaradi birokratskih zadev ni moglo biti registrirano.

V letu 2008 vozilo UAZ ni opravilo tehničnega pregleda in ostali smo na suhem, vendar smo z hitro intervencijo vodstva bili kmalu spet v pogonu. Od PGD Kanal smo kupili nadomestno vozilo znamke Land Rover na katerega so naši člani namestili tudi vlečno kljuko, za našo motorno brizgalno. Le teden za tem, pa smo od občine Ilirska Bistrica prejeli novo podvozje Mercedes-Benz Atego 1529, ki je poleti romalo v predelavo za GVC 16/25.

V leto 2009 smo vstopili zelo obetavno, 18.1.2009 smo dokončno prevzeli GVC 16/25, s katerim smo dobili prepotrebno orodje za izvajanje javne gasilske službe. Trudili smo se registrirati "Deutza". vendar nam ni uspelo.