Kliščar
Edini neposredni potomec nekdanjih scaramattov in osrednja figura škoromatov je kliščar. Naziv je povezan z njegovim obnašanjem, oz. se navezuje na njegovo opravo - klešče. Ta arhaičen lik, ki pooseblja zle sile in kazen, se je po vseh vaseh ohranil skoraj v enaki podobi. Za kliščare izberejo najmočnejše in največje fante v vasi. Če je skupina škoromatov večja, kar je povezano z velikostjo vasi, sta v skupini po dva.
Strah med gledalci posebno med otroci in dekleti vzbujajo velike lesene klešče, v katere lovi svoje žrtve, nakar jih oliše s sajami po obrazu. Dovolj so velike, da vanje ujame vsakega odraslega človeka. Med svojim lovom z njimi glasno tolče, tako, da jih drži pokončno pred seboj. Klešče si fant izdela sam ali pa mu pri delu pomaga spretnejši prijatelj. Izdelane so iz enega kosa lesa. Sicer pa so bolj cenjene več let stare klešče, ker so lažje, pa tudi zvok pri tolčenju je glasnejši.
Kiščar ima na glavi posajeno značilno pokrivalo. Čez obod starega rešeta napne kos žakljevine, na sredi pa izreže okroglo odprtino in vanjo vstavi ter zašije star klobuk. Obod nato obleče s kožami domačih zajcev, na vrh pa zabode peresa ptic ujed. Če teh ne dobi, uporabi tudi peresa kokoši. Kapa je imenitnejša, če fant nanjo pritrdi še kragulja (paležina) ali kakšno drugo ptico roparico npr. vrano. Kape si ne pritrdi posebej, temveč si jo samo globoko potisne na čelo.
Obraz ima kliščar pomazan s sajami. Oblečen je v "cerado" - črn dežni plašč, ki so ga nekoč uporabljali pastirji. Čez cerado je kliščar prepasan okrog pasu in čez ramo z verigo. Na hrbtu ima verigo stisnjeno - zrekljano s “pokrčem” ali “popuonom” - lesenim kolom, podobnim tistemu, ki služi sicer kot pomoč pri prevozu drv, ki jih povežejo z verigami in jih s pokrčem stisnejo. Zadaj na verigi ima pritrjen majhen bronast zvonček. Ravno tako ima na hrbtu privezano zajčjo kožo ali ptico, ki med tekom niha podobno kot rep. Hlače ima iz močnega temnega blaga. Obut je v težke do gležnjev segajoče čevlje in usnjene gamaše, "bote".
Omeniti velja tudi kravji rog, katerega ima na vrvici privezanega okrog vratu. Z njim sklicuje ostale škoromate, da se zberejo v skupino.