Zgončar

V sprevodu sledijo zgončarji. Takih je deset ali več, odvisno od števila fantov v posamezni vasi. Najznačilnejši del njihove oprave je skrbno izdelana kapa. Ta se je iz osnovne piramidaste oblike, ki so jo obdržali še v nekaterih vaseh spreminjala in razvijala. Piramidi so namreč pozneje dodali na vrhu trikotnik. Ogrodje, ki daje osnovno obliko, je sestavljeno iz leskovih palic. Na okraje starega klobuka si fant pritrdi najprej obroč, nanj pa štiri ali pet palic. Čez tako izdelano ogrodje obvije rdeče blago (svilo), povrhu pa še kos stare čipkaste zavese. Nato začne na kapo pritrjevati umetne rože iz papirja. Namesti jih na prednjo stran. Število rož ni določeno, vendar je ponos vsakega zgončarja “bogata kapa”. Rože so oblikovane kot nageljni, vrtnice ter marjetke. Pri tem velja omeniti, da so umetno cvetje izdelovali samo iz rdečega, belega in modrega krep papirja, saj so v predvojnem času hoteli s tem izkazovati pripadnost slovenskemu narodu. Kapa ima na zadnji strani trakove istih barv, izjemoma se dodaja tudi rožnata barva. Ti fantu prosto padajo prek ramen, čez dolžino kožuha. Kapa je dokaj težka, zato si jo priveže z dvema trakoma pod brado, tretjega pritrjenega na sprednji rob kape pa drži pred obrazom, oz. ga potegne, ko mu kapa med tekanjem zleze peveč nazaj.

Obraz si zgončari različno zakrivajo. Nekateri, bolj spretni fantje si naredijo lesena “obličja”. Le-ta so izdelana iz lipovega lesa. Ta se pozneje pobarvana in tako so poudarili usta in lica. Doda se tudi brke in obrvi iz žime. Vedno je takšna maska prikazovala človeški obraz. Najstarejši in najpreprostejši način zakrivanja obraza pa je preprosto poslikanje s sajami, ki je v navadi na celotnem področju.

Zgončari imajo oblečene narobe obrnjene ovčje kožuhe. Ti so bili v preteklosti del zimske moške noše. Kožuhi so kratki in segajo le nekoliko čez pas. Tudi po kakovosti kožuha se “ocenjuje” lepota škoromata.

Čez kožuh, okoli pasu, si priveže zvonce. Ti so lahko kravji, ki so kovani in jim rečejo tudi “kuotljeni” ali liti bronasti “brnjeni” ali “santoši”, ki med nenehnim poskakovanjem in tekanjem škoromata glasno pozvanjajo. Med temno pozvanjanje kravjih zvoncev , ki jih nosi večina, se meša svetlejši zvok litih bronastih zvončkov, ki jih nosita samo dva, trije ali celo en sam, in sicer “kapo”. Kovane zvonce si fant pritrdi na verigo, bronaste zvonce pa ima pritrjene na širokem usnjenem pasu. Število zvoncev ni določeno in je odvisno od tega, koliko jih fant uspe dobiti - sposoditi si. Zbiramo jih po barvi glasu in velikosti. Seveda so nekoliko bolj v čislih večji zvonci. Zvonce si lahko pripne tudi čez prsi in hrbet.

Zgončarji nosijo bele platnene hlače, ki jim pri zunanjih robovih našijejo rdeče trakove. Barve trakov pri suknenih belih hlačah so povezane s starostjo in razpoloženjem - tako je rdeča barva znak veselja in mladosti, ki so jo škoromati obdržali.

Na nogah imajo zgončarji rdeče ali pisane nogavice iz grobe domače volne, obuti so v močne, do gležnjev segajoče čevlje. Nepogrešljiv rekvizit je tudi naravno zakrivljena palica – “krabalja”, ki si jo fant poišče ali jo sam ukrivi spomladi, ko je les sočen. Palico pod ročajem okrasi z nekaj rožami in trakovi iz papirja. Vsi brez izjem imajo roke namazane s sajami in z njimi skušajo olisati mimoidoče.